Study title

V raziskavi je sodelovalo 1291 prebivalcev Slovenije (standardni reprezentativni vzorec okrepljen po pokrajinah). Vprašalnik je vseboval 54 enostavnih in sestavljenih vprašanj, praviloma zaprtega tipa, ki so se nanašala na predstavo o Sloveniji, vezanost na kraj, oblikovanje pokrajin, načrtovanje, promet itn. Risbe Slovenije, kot oblika priklica, izražajo predvsem koliko so posamezne prvine in posamezni kraji zastopani v spominu, tj. tudi koliko jo predstavljajo. Respondenti so vrisali okoli 15.000 enot, predvsem krajev. Prednjačita obe največji mesti, Ljubljana in Maribor, sledijo pa ostala približno po velikosti in pomenu. Pomembno sta prisotna tudi Triglav in Bled, ter reke Sava, Soča in Drava. Gorski svet je veliko bolj prisoten kot morje. Mnogi kraji ali območja se pojavljajo zgolj pri posameznikih, kar kaže, da ob skupni sliki obstajajo tudi individualne posebnosti. Z vidika načrtovanja je pomembno, da v zavest ljudi prodre celotna Slovenija in ne zgolj njene bolj ali manj pomembni deli. Tri četrtine vprašanih zavrača ali pa nima osebnega odnosa do pokrajin. Ostala četrtina pa se zavzema za majhno število le-teh (do 8). Iz opredeljevanja obsega domače pokrajine izhaja, da bo med ljudmi največja stopnja soglasja pri oblikovanju večjih (velikih) pokrajin in najmanjša pri odločitvi za manjše. Respondenti bi najraje živeli v Sloveniji, če pa bi se že selili drugam v Evropi, bi bile to predvsem razvite zahodne države. Verjetnost, da se bodo selili je ocenjena zelo nizko, čeprav obstajajo razlike med regijami in glede na izobrazbo. Preseljevanje v večjem obsegu je skoraj izven miselnega obzorja večine vprašanih. Za prepoznavnost Slovenije naj bi bile najbolj pomembne krajinske prvine (gore, vinogradi in gorice ter jezera). Družabnost, zelene površine, oskrba, prometna dostopnost, možnosti za šport in rekreacijo, urejenost okolja itn. so v njihovem bivalnem prostoru zadovoljivi. Manj pa so zadovoljivi ponudba stanovanj, možnost zaposlitve in storitve. Pri tem se...