Study title

Namen projekta DIOSCURI je preučevanje dinamike kulturne izmenjave na področju ekonomije med vzhodno in zahodno Evropo. Med glavne raziskovalne cilje sodi identifikacija glavnih tipov kulturnih stikov med evropskim "Vzhodom" in "Zahodom" v obdobju po širitvi, ugotavljanje glavnih ovir v medkulturni komunikaciji ter strategije za premagovanje teh ovir in opis področij, na katerih države nove članice EU lahko prispevajo k poživitvi ekonomske kulture EU. V okviru projekta DIOSCURI so bila obravnavana tri področja: ekonomska kultura (Field 1), organizacijska klima (Field 2) ter prenos znanja in kompetenc (Field 3). Glavno raziskovalno vprašanje je "V kolikšni meri so novi hibridni kulturni vzorci, ki so nastali v Vzhodni Evropi, združljivi oz. nezdružljivi s prevladujočimi Zahodnimi kulturnimi vzorci?" Raziskava je potekala v devetih evropskih državah: Bolgarija, Hrvaška, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija, Srbija, Črna gora in Slovenija. Pričujoča zbirka zajema samo gradiva, zbrana v Sloveniji, za ostale države glej http://www.dioscuriproject.net/. V slovenski raziskavi sta bili uporabljeni dve raziskovalni metodi - osebni intervju (RM1) in analiza vsebine - ta je bila narejena posebej za EU (RM2_F1) in za multinacionalke (RM2_F2). Analiza vsebine "EU" (RM2_F1): Tema analize je prezentacija slovenskih pristopnih pogajanj z EU in njihovega razpleta v letih 1998 do 2004. Podatki vključujejo obseg pokrivanja te tematike, slovenske in evropske akterje pristopnih pogajanj, njihovo držo in odnose med njimi, vsebinska področja, predstavljene težave, strahove, optimizem, pa tudi politično uporabo pogajanj s strani slovenskih političnih strank. Rezultati analize kažejo na raznolikost akterjev na slovenski strani in na Evropsko komisijo kot praktično edinega relevantnega akterja evropske strani, na postopno upadanje napetosti v pogajanjih in na relativno nizko stopnjo uporabe pogajanj v strankarsko-političnih soočenjih, kar je bila domnevno predvsem posledica visoke stopnje...